Nemčija, dvorišče: Veliki Joe udari Olafa v oné, takšnega udarca ne zdrži nobena plinska cev. Olaf vidi zvezde in črte. Toda mimoidočim zagotavlja: “Naše partnerstvo je tesnejše in bolj polno zaupanja kot kadarkoli prej.” Malo pozneje Veliki Joe pokliče Olafa čez ocean in mu nekaj zašepeta. ARD-aktuell to spremeni v “obisk pri prijateljih”. Manipulacija je prav tako sestavni del TV-dnevnika kot zaslon za Caren Miosga. Tri dni pozneje iz Hamburga sporočijo, da Veliki Joe sploh ni pritisnil ene Olafu, ampak so, čisto drugače, neki proukrajinski razbojniki z jadrnico nastavili petarde v Olafovo kopalno kad … Oprostite za to čvekanje, z njim želimo opozoriti na dejstvo, da so ZDA nad našo državo uvedle intelektualno prepoved letenja; zato naši vodilni in korporativni mediji prinašajo novice s tu predstavljeno informativno vsebino.
Pod takšno suverenostjo razlage naša skupnost vidno propada v protektorat ZDA z ogromno viri nevarnosti za našo pravno državo. Odpor proti temu se razvija le postopoma. Za zaničevalce pravne države sta značilna brezobziren cinizem in ameriški konformizem. Samostojni osebni razvoj, neodvisno oblikovanje mnenj, svoboda mišljenja in govora so jim odvratni. Njihov ideal je konformist, ki se podreja njihovim diktatom in jih do onemoglosti ponavlja. Nekoč običajna smrtna kazen za poslušanje “sovražnih postaj” za njihove namene ni več potrebna. S cenzuro, ki jo podpira elektronska obdelava podatkov, ter z agitacijo in propagando v neprekinjenem krogu jim že uspeva, da popolnoma izkrivljen pogled na svet prodajajo za resničnost in ga naredijo sprejemljivega za večino. Pravni nihilizem in samovoljno pravosodje podpirata ta uspeh.
Ne mine dan, da ne bi slišali o “brutalni ruski agresivni vojni proti Ukrajini”. Vsakdo, ki se javno sprašuje o tem nazoru ZDA, Nata in EU in ki zahteva prekinitev gigantskih dobav orožja Ukrajini in začetek pogajanj z Rusijo, kmalu spozna nemške tožilce. Ti vidijo v toliko kritičnega nasprotovanja “prevladujočemu” mnenju
“odobravanje napadalne vojne, ki bi lahko zmotilo javni mir”.
To velja za kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom do treh let ali denarno kaznijo. Ustrezne kazni so bile že izrečene.
Nemška sodišča ne upoštevajo dejstva, da globalni jug, ki predstavlja večino svetovnega prebivalstva, ne sodeluje v zahodni politiki sankcij. Poleg tega nemško sodstvo (in posledično tudi konformistični Tagesschau) ne upošteva dejstva, da se Rusija v svoji vojaški akciji proti Ukrajini – odprto ostaja, ali upravičeno ali ne – sklicuje na 51. člen Ustanovne listine ZN; ta člen se nanaša na samoobrambo in ne izključuje niti preventivne (=preprečevalne) samoobrambe.
Justitia, boginja pravičnosti, naj bi bila slepa in jo običajno upodabljajo z zavezanimi očmi. Njena nemška izdaja pa se po drugi strani predstavlja kot odkrito enooka. Po njej množica prebivalstva sploh ne more več gledati na dogajanje v Ukrajini z obeh strani: z Natove oz. čezatlantske ter z ruske strani – kar je dokaz našega vse večjega pomanjkanja svobode.
Nekdanja kanclerka brez sramu in kancler nebodigatreba
To lahko ponazorimo z načinom, kako so se obnašali do priznanja nekdanje kanclerke Merklove, nekdanjih predsednikov Porošenka (Ukrajina) in Hollanda (Francija). Kot je znano, so vsi trije prostovoljno priznali, da so namenoma kršili mednarodnopravno utemeljen sporazum Minsk II in prevarali Putina. Niso želeli, da se državljanska vojna proti ukrajinskim (rusko govorečim) pokrajinam Donbasa, ki jo Kijev vodi od sredine leta 2014, konča (sporazum je za to predvideval kratke, nekajmesečne roke), temveč so – v nasprotju s sporazumom – dali Ukrajini veliko “časa” za neomejeno oboroževanje. Vračunali so vojaški odziv Rusije in tako prelomili po mednarodnem pravu veljavno pogodbo.
Že mesece pred rusko invazijo so podrobno načrtovali, kako nameravajo okrepiti gospodarsko vojno, ki jo vodijo že več kot deset let; hvalisanje naslednika Merklove in nekdanjega podkanclerja Scholza v Bundestagu razkriva vse:
“…sankcije …, ki jim ni para. Več mesecev smo jih pripravljali do najmanjših podrobnosti …. Po vsem svetu smo prosili za podporo.”
Vedeli so, kaj prihaja. Navsezadnje so imeli v mislih prav to.
ARD-aktuell o tem škandalu ni poročal niti z besedo. Če je že pravičnost enooka, potem toliko bolj tendenciozno kakovostno novinarstvo.
Nobenega uradnega organa v Nemčiji ne vznemirja dejstvo, da je nekdanja kanclerka Merklova v intervjuju za “Zeit” brez sramu priznala večkratno kršitev ustave: Temeljni zakon zavezuje vse državne organe k “splošnim pravilom mednarodnega prava”. Hkrati prepoveduje “dejanja, ki bi lahko motila mirno sožitje med narodi in ki se izvajajo z namenom, da bi to povzročila”. Odprto ostaja vprašanje, ali obstaja tudi kazenski primer izdaje miru.
Raje govorimo o vladajočem kanclerju Scholzu in infantilni zunanji ministrici Baerbock. Njuno razumevanje prava ne gre tako daleč, da bi si prizadevala za oživitev sporazuma Minsk II. Nasprotno, zavračata pogovore z Moskvo in nasprotujeta temu, kar je pravkar ponovno sklenila Generalna skupščina ZN:
“Generalna skupščina poziva k takojšnji mirni rešitvi spora med Rusko federacijo in Ukrajino s političnim dialogom, pogajanji, posredovanjem in drugimi mirovnimi sredstvi.”
Z ignoranco in aroganco se namesto tega zanašata na nadaljnje dobave orožja Ukrajini, na sodelovanje v vojni v nasprotju s temeljnim zakonom z usposabljanjem ukrajinskih vojakov na nemškem ofenzivnem orožju in na sankcije v nasprotju z mednarodnim pravom. V nasprotju z vso hinavščino v Berlinu ta politika služi ZDA in njihovemu cilju podaljševanja vojne.
Edina dobra stvar, ki jo lahko pripišemo kanclerju Scholzu:
Scholz se še ni javno zahvalil Američanom za njihov teroristični napad na plinovod Nord Stream.
Vendar se bo to morda še zgodilo.
Zakonito ali nezakonito? Komu je mar!
Človek bi pravzaprav pomislil, da je tudi Ustanovna listina ZN v četrtem odstavku 2. člena nedvoumna:
“Vse članice se vzdržijo … vsake grožnje s silo ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države ali kako drugače v nasprotju s cilji Združenih narodov”,
vendar bi delal račun brez krčmarja. V skladu z razlago ZDA se Listina nanaša le na “vojaško silo”. Globalni jug pa vztraja, da se prepoved uporabe sile nanaša tudi na gospodarske sankcije. Dlakocepstvo? To je lahko le mnenje nekoga, ki noče priznati, da so lahko sankcije za obstoj enako uničujoča in za milijone ljudi smrtonosna oblika nasilja kot vojaška sila.
Naj končno razčistimo: širokogobčna izjava Baerbockove, da bodo sankcije “uničile Rusijo”, je nespoštovanje mednarodnega prava. Izraz popolne samovšečne ignorance. V skladu z Ustanovno listino ZN ima namreč le Varnostni svet ZN in nihče drug izrecno pristojnost, da uvede stroge sankcije za reševanje meddržavnih sporov in ohranitev miru.
S sovražnim akcionizmom je EU samo v prvih dveh mesecih po začetku ruske vojaške operacije uvedla kar 3.913 sankcij. Z dekretom, brez zakonske podlage, na pravno skrajno vprašljivi podlagi.
Prva plat zadeve je, da ta ekscesni sankcionitis ne izpolnjuje svojega namena proti Rusiji, druga pa, da zdaj močno škoduje nemškemu gospodarstvu. To je povzročilo stranske učinke celo v ministrstvu Baerbockove:
“Med številnimi zaposlenimi se je nabralo ogromno razočaranja in sramu … čedalje manj razumevanja za politiko sankcij, ki se vodi brez upoštevanja nemških interesov …”
Ali so sankcije skladne z zakonodajo, ki velja v Nemčiji, še zdaleč ni tako jasno, kot bi nas radi prepričali vodilni politiki in njihovi novinarski vodonosci. Njihov namen je bil doseči, da bi rusko ljudstvo povečalo domači pritisk na svoje vodstvo, naj spremeni zunanjo politiko. Zgodilo se je ravno nasprotno. Putina podpira 80 odstotkov Rusov. Logično in zakonito bi bilo treba sankcije odpraviti.
Čez gore trupel
Toda naša pisana vlada (rdeči SDP, rumeni FDP in Zeleni, op.prev.) ni posebej obdarjena ne z logiko ne z zavedanjem o pravni državi. Predvsem jo poganja enaka patološka volja po uničenju nasprotnikov ZDA, kot jo je Washington izvajal proti Kubi, Venezueli, Iraku, Iranu in trenutno v najhujši obliki proti Siriji. Scholzova vlada in Bidnova administracija hodita z roko v roki – in to čez gore trupel.
Človeška življenja ne štejejo, v nasprotju s pobožnim videzom niti ukrajinska. Oskrba z orožjem za vojno, da bi se ta kmalu končala? Protivprašanje: Ali poznate v večtisočletni zgodovini človeštva en sam primer, da se je vojna končala z dobavami orožja?
Mihail Gorbačov, zadnji predsednik mrtve Sovjetske zveze, politični oče samoopustitve NDR in nekoč najljubši Rus Nemcev:
“Nemški tisk je najbolj zloben od vseh.”
Tisk se ne spreminja in s tem zagotavlja, da se tudi v našem vsakdanjem političnem življenju ne bo spremenilo nič bistvenega. Enako velja za EU in celoten “Zahod vrednot”: Njegov “red, ki temelji na pravilih”, je orkestrirana kršitev mednarodnega prava. Samovolja, ki prezira ljudi. Če bi res obstajalo distancirano-kritično novinarstvo zunaj osveščenih medijev (spletni portali, blogi, nekateri manjši dnevni in tedenski časopisi), ki bi si prizadevalo za resnicoljubnost in razjasnjevanje, množice danes ne bi šle na ulice le zaradi delovnih sporov, ampak tudi redno proti politični korupciji in proti vojnemu hujskaštvu.
Kuga cenzure
Vendar naša politična in družbena elita ve, kako se s tem spopasti in preprečiti ljudsko jezo. S korenčki (podkupovanje novinarjev, njihovo korumpiranje z dobro plačanimi položaji in privilegiji) in palicami: nagobčniki in grožnjami s kaznimi s strani države.
Člen 11 Listine Evropske unije o svobodi obveščanja določa:
“Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica vključuje svobodo izražanja ter svobodo sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Spoštujeta se svoboda medijev in njihova pluralnost.”
Ustrezno 5. člen naše ustave (Grundgesetz, temeljni zakon):
Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža in širi svoje mnenje v govoru, pismu in sliki ter da se neovirano obvešča iz splošno dostopnih virov. Zagotovljeni sta svoboda tiska ter svoboda radijskega in filmskega poročanja. Cenzure ni.
Te temeljne pravice niso več vredne papirja, na katerem so natisnjene. Še preden je Rusija posredovala v ukrajinski vojni, so nemški in evropski organi zavrnili dovoljenje za oddajanje RT DE, čeprav je RT že imela vseevropsko dovoljenje za oddajanje, ki ga je izdala Srbija. Blokirana je bila tudi ruska tiskovna agencija Sputnik. Med vsemi se je lahko odlikovala predsednica Komisije EU v. d. Leyen, ki je tudi sama osumljena korupcije in izkušena v brezsramnem laganju:
“Dokazano je, da ti televizijski kanali kot Putinovi glasniki agresivno širijo njegove laži in propagando.” Zato jim “ne bi smeli več dajati prostora za širjenje teh laži”.
Tobias Schmid, direktor državnega urada za medije v Severnem Porenju-Vestfaliji, pa za ukrep ni videl pravne podlage:
“Evropska komisija mora poiskati z zakonom skladno rešitev.”
Z drugimi besedami, prepoved je bila nezakonita. In tako je še danes.
Nemška zvezna agencija za omrežja se je pustila zlorabiti za izvajanje cenzurnih ukrepov. Tudi ona je ravnala nezakonito, če upoštevamo temeljno odločitev Zveznega ustavnega sodišča:
“Posamezniku je treba omogočiti, da si na podlagi splošno razširjenega informacijskega gradiva ustvari svoje mnenje. Pri izbiri gradiva ne bi smel biti podvržen nikakršnemu vplivu države. Ker je svoboda obveščanja … namenjena tudi pripravi presoje o politiki lastnih državnih organov, mora biti temeljna pravica v veliki meri zaščitena pred omejitvami s strani teh državnih organov.
Svoboda obveščanja je bila … ustavno zagotovljena, da se zagotovi neovirano obveščanje tudi iz virov, ki obstajajo zunaj območja vladavine Zvezne republike. Če je vir informacij splošno dostopen na kateri koli lokaciji, tudi če je ta zunaj Zvezne republike, potem tudi pravno zavezujoča odredba o zaplembi ne more povzročiti, da bi bila temu viru informacij odvzeta lastnost splošne dostopnosti.”
Ta zgledna odločba pa izvira iz časa, ko so si politiki in sodniki še prizadevali “uresničevati demokracijo”.
Dva zaprašena brata
Če smo na začetku citirali kanclerjeve značajsko sluzaste pripombe, bomo tu nadaljevali z njegovimi primerljivo duhovitimi pripombami. Scholz:
“Nihče ni nad zakonom in redom”.
Da bi preprečili ustvarjanje legende: govoril je o Putinu in ne o sebi.
Klasičen primer izpada spomina kot v zadevi Cum-Ex (davčne utaje na veliko, v katerih je sodeloval Scholz, op.prev.). Toda ne želimo ostati pri tej nepomembni obtožbi. Scholz je sodeloval pri najnovejši pravljici o plinovodih Severni tok, trdi svetovno znani raziskovalni novinar Seymour Hersh; med tête-à-tête (pogovorom na štiri oči, op.prev.) s predsednikom ZDA Bidenom v Washingtonu se je dogovoril, da bo prikrival njegovo storilstvo. Oba sta naročila CII in BND, naj si izmislita zgodbo za prikrivanje uničenja cevi Severnega toka in jo razširita.
Rezultat je bila zgodba o ukrajinskih jadralcih kot domnevnih napadalcih na Severni tok. Tagesschau je celo trdil, da do te “sledi” niso pripeljala šepetanja tajnih služb, temveč lastna raziskava ARD. Zvenelo je prav bahaško in neverodostojno.
Če ima Hersh prav, ko trdi, da je bil Scholz zaupnik v grdi zgodbi, bi moral kancler pred sodišče zaradi številnih kaznivih dejanj, vključno s podporo tuji teroristični organizaciji in oviranjem pravosodja na uradnem položaju.
Toda kaj danes počne nemški kancler, potem ko se je umazal s sramotno podložniškimi izjavami? Ali se umakne v samostan trapistov in se zaobljubi molčečnosti? Nikakor! V nasprotju s svojo dolžnostjo, da sam aktivno prispeva k reševanju konfliktov, se pretvarja, da je njegov geopolitični nasprotnik bedak – in takoj objavi naslednjo bedarijo:
“Pomembno je, da Putin razume, da mora umakniti svoje enote”.
To se imenuje verbalna obramba prednje črte. Tagesschau bo takšne votle fraze zagotovo predvajal z izvirnim tonom in brez komentarja, namesto da bi jih označil za pravo satiro.
Občinstvo to dopušča. Za zdaj.
Opomba avtorjev: Naši prispevki so prosto dostopni pod pogojem, da so objavljeni v nekomercialne namene. Ne pišemo za honorar, temveč proti “množični prevari medijev” (in memoriam Peter Scholl-Latour). Besedila dokumentira združenje “Ständige Publikumskonferenz öffentlich-rechtlicher Medien e.V.”: publikumskonferenz.de/blog
Objavila: Friedhelm Klinkhammer in Volker Bräutigam 29. marca 2023 na:
https://www.nachdenkseiten.de/?p=95621#more-95621
Prevod: L. Planko
Več objav
Največji prodajalec ogljikovih kuponov na svetu razkrinkan kot prevarant
Podjetje South Pole, vodilni svetovni prodajalec tako imenovanih ogljikovih kreditov, ni to, za kar se izdaja. Ko se je...
Bilanca zastraševanja
Izstopamo iz šoka – premislek o koronski politiki Več kot dve leti so se vladajoče stranke osredotočale na "zaščito" celotnega...
Ali poznate giljotino?
Jezni francoski protestniki se s pokojninskega fiaska osredotočajo na Macrona: "Ali poznate giljotino?" Protesti modrih ovratnikov, ki so izbruhnili...